Ali lahko predsednik izstopi iz Nata brez odobritve kongresa?
Ne, ameriški predsednik ne more enostransko izstopiti iz Nata brez odobritve kongresa. Zakonodaja, sprejeta leta 2023 (oddelek 1250A sporazuma o NDAA za fiskalno leto 2024), predsedniku izrecno prepoveduje začasno ukinitev, prekinitev ali izstop iz Nata, razen če to odobri dvotretjinska večina v senatu ali z zakonom kongresa .
Vsaj NE MOJ predsednik trump/trump je vešč v eni stvari, in to svetu očitno dokazuje, da nima ene same odrešilne lastnosti. Iskreno, ne morem se spomniti niti ene. Njegove nedavne napade na NATO, organizacijo in države Nata, njihove državljane, njihove voditelje, spodbujajo trumpfov/trumpov narcisizem, pohlep, nevednost, nestrpnost, rasizem, sovraštvo in nagnjenost k nasilju. Ne more sprejeti, da NATO ni le še ena od njegovih lastnin, podvržena njegovim zlobnim muham in željam. Na zdravje Natu, njegovim državam članicam, njegovim vojskam članic, njegovemu združenemu vodstvu in stotinam milijonov prebivalcev, ki so zavezani obrambi in krepitvi svobode in demokracije. Nadaljujte z dobrim bojem in še naprej držite NE MOJEGA predsednika trump/trump in njegovo neonacistično fašistično administracijo na svojem mestu! Iz New York Timesa .....
Trump znova kritizira Nato zaradi vojne z Iranom
Steven Erlanger in Christopher F. Schuetze
Steven Erlanger poroča o Natu in evropski varnosti. Christopher F. Schuetze je poročal iz Berlina.
Predsednik Trump je po napetem srečanju z generalnim sekretarjem zavezništva Markom Ruttejem v Beli hiši v sredo ostro kritiziral Nato.
G. Rutte je odpotoval v Washington, da bi poskušal pomiriti Trumpovo jezo , ker članice Nata niso hotele sodelovati v ameriško-izraelski vojni v Iranu in pomagati odpreti Hormuške ožine, ključne poti za prevoz nafte in plina. Vendar je g. Rutte priznal, da srečanje ni bilo lahko, in ga je označil za "zelo odkritega" in "zelo odprtega" kljub očitnim nesoglasjem.
G. Trump, ki se je pritožil tudi, da zavezništvo Združenim državam ni želelo predati Grenlandije , delno avtonomnega ozemlja članice Nata Danske, ni bil zadovoljen.
»NATO NI BIL TAM, KO SMO GA POTREBOVALI, IN GA NE BO, ČE GA BOVA SPET POTREBOVALI,« je po srečanju zapisal na družbenih omrežjih . »SPOMNITE SE GRENLANDIJE, TISTEGA VELIKEGA, SLABO VODENEGA KOS LEDU!!!«
G. Trump ni rekel, da Združene države Amerike umika iz Nata, vendar je bila to tema, o kateri so razpravljali na srečanju, je sporočila Bela hiša.
Karoline Leavitt, tiskovna predstavnica Bele hiše, je v sredo citirala Trumpa, ki je dejal, da je bil NATO "preizkušen in da so propadli". Države Nata so, je dodala, "obrnile hrbet ameriškemu ljudstvu", ki jim pomaga financirati obrambo.
G. Rutte je za CNN dejal , da je g. Trumpa spomnil, da so številni zavezniki Nata, vključno z Veliko Britanijo, ameriškim silam dovolili uporabo njihovih oporišč, čeprav so nekateri poskušali razlikovati med ameriškimi misijami, ki so bile "obrambne" ali "ofenzivne".
»Očitno je razočaran nad številnimi zavezniki Nata in razumem, kaj ima s tem na umu,« je dejal Rutte. »Hkrati pa sem lahko poudaril tudi dejstvo, da je velika večina evropskih držav pomagala pri nameščanju oporišč, logistiki, preletih in zagotavljanju izpolnjevanja zavez.«
Dodal je: »Zato je to niansirana slika.«
Na vprašanje, ali je gospod Trump grozil z izstopom iz Nata, je gospod Rutte odgovoril le: »Bila je zelo odprta razprava. Jasno mi je povedal, kaj si misli o tem, kar se je zgodilo v zadnjih nekaj tednih.«
G. Rutteja zaradi mešanice javnega laskanja in zasebnih nasvetov predsedniku imenujejo »šepetalec Trumpu«. Vendar so njegov pristop kritizirale nekatere države Nata , zlasti zaradi podpore Trumpovi odločitvi, da začne vojno z Iranom, ki jo številne članice zavezništva smatrajo za nepotrebno in nezakonito po mednarodnem pravu.
Nemški kancler Friedrich Merz, ki se je v sredo pogovarjal z gospodom Trumpom, je dejal, da ne želi, da bi vojna v Iranu še bolj pritiskala na zavezništvo.
Nemčija bo pomagala "stabilizirati" mir, ko se bo konflikt končal, je v četrtek v Berlinu povedal novinarjem. "Želimo zagotoviti, da ta vojna, ki je postala transatlantski stresni preizkus, ne bo še bolj obremenila odnosov med Združenimi državami in evropskimi partnericami Nata," je dejal.
Steven Erlanger je glavni diplomatski dopisnik v Evropi s sedežem v Berlinu. Poročal je iz več kot 120 držav, vključno s Tajsko, Francijo, Izraelom, Nemčijo in nekdanjo Sovjetsko zvezo.
Christopher F. Schuetze je poročevalec za The Times s sedežem v Berlinu, ki pokriva politiko, družbo in kulturo v Nemčiji, Avstriji in Švici.
NATO si prizadeva izogniti Becu
Še ena žrtev iranske vojne
Poročanje iz Washingtona
Mark Rutte, generalni sekretar Nata, je svoj napeti sestanek s predsednikom Trumpom ta teden opisal kot »pogovor«, ki je bil »pravzaprav med prijatelji«.
G. Trump je v četrtek na družbenih omrežjih to povedal nekoliko drugače: »naš lastni, zelo razočarajoči NATO« ne razume »nič, razen če nanje izvajajo pritisk!!!«
Čeprav je nasilno pretresla Bližnji vzhod in močno obremenila svetovno gospodarstvo, je vojna v Iranu še poglobila prepad med gospodom Trumpom in ameriškimi zaveznicami v Natu. In to po tem, ko so te države več kot leto dni pretresale predsednikove grožnje, ki so se začele že v njegovem prvem mandatu, da bodo zapustile zavezništvo.
G. Trump urí svojo jezo pri Natu, saj je njegovo premirje z Iranom negotovo in celo nekateri njegovi podporniki dvomijo, ali so Združene države resnično dosegle svoje cilje. Izraža nezadovoljstvo zaradi svoje nezmožnosti prevzeti Grenlandije, kljub zakulisnim pogovorom o danskem otoku, za katere Bela hiša pravi, da dobro potekajo. In znova sili evropske voditelje, da ga poskušajo odvrniti od tega, da bi jih zapustil, čeprav se njihove države trudijo nositi gospodarske stroške ameriške vojne z Iranom.
»Včasih moramo poskrbeti tudi za politično domačo fronto,« je v četrtek na odru Inštituta Ronalda Reagana v Washingtonu dejal Rutte, s čimer je diplomatsko formuliral opomnik, da je bila vojna v Evropi zelo nepriljubljena. »NATO je seveda tam zato, da zaščiti Evropejce, pa tudi Združene države.«
G. Rutte, nekdanji nizozemski premier, je poudaril, da ima ameriška vojska koristi od svojih oporišč v Evropi in da jih kljub napetostim uporablja kot izhodišče za vojno proti Iranu. Vendar pa vse večje razpoke v zavezništvu kažejo, da bodo brazgotine verjetno trajne, tudi če pogajalcem v pogovorih, ki se začnejo v soboto, uspe doseči dogovor o trajnejšem koncu vojne.
Iranska vojna je »postala transatlantski stresni test,« je v četrtek dejal nemški kancler Friedrich Merz, potem ko je priznal, da njegova država »močno trpi« zaradi motenj na energetskem trgu, ki jih je povzročila vojna. »Ne želimo – nočem – razkola znotraj Nata.«
Trumpovo prezirljivo stališče do zavezništva sega desetletja nazaj, podkrepljeno z njegovim prepričanjem, da Evropejci brezplačno koristijo ameriškemu varnostnemu dežniku. Njegova najnovejša jeza izvira iz zavrnitve ameriških zaveznikov, da bi sprejeli njegovo odločitev, da se pridruži Izraelu pri napadu na Iran, pri čemer sta Velika Britanija in Španija omejili možnost Združenih držav Amerike, da uporabljajo baze na svojem ozemlju.
G. Trump je stopnjeval svoje grožnje Natu, tudi ko se je pripravljal na konec vojne – in kljub dejstvu, da pred začetkom bombardiranja ni poskušal zgraditi koalicije z evropskimi državami. Prejšnji teden je za The Telegraph povedal, da se bo morda povsem umaknil iz zavezništva. Na novinarski konferenci v ponedeljek, dan pred premirjem, je g. Trump prostovoljno povedal, da si še vedno prizadeva za nadzor nad Grenlandijo, delno avtonomnim danskim ozemljem v severnem Atlantiku.
»Vse se je začelo, če želite vedeti resnico, z Grenlandijo,« je dejal Trump, potem ko je izrazil nezadovoljstvo zaradi pomanjkanja podpore Evrope iranski vojni. »Mi hočemo Grenlandijo. Oni nam je nočejo dati.«
To stališče je v sredo še poudaril, ko je na družbenih omrežjih v vseh prestolnicah zapisal, da »NATO ni bil tam, ko smo ga potrebovali« in da je Grenlandija »velik, slabo voden kos ledu!!!«
Trumpov preobrat nazaj k Grenlandiji je bil presenetljiv, saj je januarja dejal, da sta z Ruttejem oblikovala "odličen" okvir za prihodnji dogovor o otoku. Tristranski pogovori med uradniki Grenlandije, Danske in Združenih držav Amerike so se od takrat nadaljevali. Nič ne kaže, da bi ti pogovori Združenim državam podelili nadzor nad Grenlandijo, vendar je uradnik Bele hiše dejal, da je administracija optimistična glede poteka pogovorov.
V preteklih letih so mnogi Trumpovi zavezniki v Washingtonu poskušali omejiti njegove napade na Nato in ga s tem spomniti na moč, ki jo Združene države pridobijo z možnostjo namestitve vojakov in bojnih letal v Evropi. Toda v zadnjih tednih so se mnogi podporniki vojne v Združenih državah pridružili Trumpu in se zoperstavili Natu, zlasti glede na predsednikovo nezadovoljstvo zaradi iranskega nadzora nad Hormuško ožino.
Sean Hannity, voditelj oddaje Fox News blizu predsednika, je v svoji oddaji v sredo zvečer dejal, da je Evropa "umirajoča celina" in da "nisem prepričan, da se splača nadaljevati z Natom, medtem ko se stvari odvijajo".
Jack Keane, upokojeni general, ki mu je gospod Trump leta 2020 podelil predsedniško medaljo svobode, je gospodu Hannityju povedal, da ne misli, da se bo predsednik izstopil iz Nata, ker v zavezništvu "še vedno obstaja vrednost", vendar je napovedal posledice.
»Ne bi me presenetilo, če se ne bi odločili, da bi nekatere svoje vojake umaknili iz zahodnoevropskih držav v vzhodnoevropske države,« je dejal general Keane. »Mislim, da bomo verjetno nekaj storili.«
Wall Street Journal je v sredo poročal , da gospod Trump razmišlja o premestitvi ameriških vojakov, nameščenih v Evropi, iz držav, ki veljajo za nekoristne v vojnih prizadevanjih, v države, ki veljajo za podporne, kot sta Poljska in Romunija. Bela hiša poročila ni komentirala, vendar je visoki ameriški vojaški uradnik v Evropi dejal, da možnosti preučujejo.
G. Trump je večkrat grozil Natu, a je v veliki meri ohranil status quo. V predsednikovem zadnjem izbruhu nekateri analitiki vidijo tudi znano nagnjenost k napadu na šibkejšo stran , zlasti glede na Trumpovo nezmožnost, da bi po petih tednih bombardiranja prisilil Iran k predaji.
»Napadanje Evrope in Nata v resnici nima nobenih domačih posledic,« je dejal Jeremy Shapiro, nekdanji uradnik State Departmenta, ki je direktor raziskav pri Evropskem svetu za zunanje odnose. »Za Trumpa je to precej tipično: ko gre kaj narobe, poišče najšibkejšo osebo v sobi in jo okrivi.«
Eric Schmitt je prispeval poročila iz Washingtona, Christopher F. Schuetze pa iz Berlina.
Anton Troianovski piše o ameriški zunanji politiki in nacionalni varnosti za The Times iz Washingtona. Pred tem je bil tuji dopisnik s sedežem v Moskvi in Berlinu.
Različica tega članka je bila objavljena v tiskani obliki 11. aprila 2026 v newyorški izdaji v razdelku A na strani 10 z naslovom: Vojna v Iranu povečuje vrzel med Trumpom in zavezniki Nata .
Več o bojih na Bližnjem vzhodu
Iranski trdolinijci: Najbolj goreči podporniki islamske republike verjamejo, da bi prekinitev vojne zaradi pogajanj lahko zapravila težko pridobljeno prevlado .
Gospodarsko opustošenje v Iranu : Zaradi obsežnega uničenja, ki ga je povzročilo ameriško in izraelsko bombardiranje, bo iranska vlada še toliko bolj potrebovala olajšanje sankcij, saj si prizadeva za mirovni sporazum.
Libanon: Izraelski in libanonski veleposlanik v Združenih državah Amerike naj bi se sestala v Washingtonu na neposrednih pogovorih, vendar končnega dogovora o koncu vojne v Libanonu ni pričakovati takoj.
Hormuška ožina: Iran po navedbah ameriških uradnikov ni mogel odpreti ožine za večji ladijski promet, ker ne more najti vseh min, ki jih je namestil v vodni poti, in nima zmogljivosti za njihovo odstranitev.
Smrtonosni napadi na civiliste v Iranu: Vizualna analiza, ki so jo izvedli New York Times in strokovnjaki za strelivo, je odkrila dodatne dokaze, ki kažejo, da je bilo orožje, ki je zadelo športno dvorano, šolo in dve stanovanjski soseski v iranskem mestu Lamerd, ameriške precizne rakete. V napadih je bilo po navedbah iranskih uradnikov ubitih 21 ljudi.
